Sončna šola Hrastnik je skupnostna sončna elektrarna, ki se razprostira na strehi Osnovne šole Hrastnik. Elektarna bo napajala energetsko skupnost, ki jo je na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Z močjo približno 300 kW bo Sončna šola Hrastnik ena največjih sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo v državi. Z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca, bo oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, tri javne stavbe - občinsko, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb.
Projekt vzpostavitve sončne elektrarne je vodila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus. Finančna konstrukcija projekta je naslednja: petino so prispevali zadružniki z začetnimi vložki, petino je pokrila nepovratna subvencija ministrstva za spodbujanje solarizacije in preostanek kredit Eko sklada z ugodno obrestno mero.
Posebnost sončne šole Hrastnik je njen model vzpostavitve. Vsi vključeni v energetsko skupnost - 17 fizičnih oseb, dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda - so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po načelu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 %, po odplačilu kredita pa za približno 65 %, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo.
Sončna šola Hrastnik je prva slovenska skupnostna samooskrbna sončna elektrarna, ki jo je na strehi javnega objekta vzpostavila zadruga. Zadružni model je najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas. Proces vzpostavljanja Sončne šole Hrastnik je potekal v veliki meri participativno od spodaj navzgor. Prek delavnic v organizaciji Energetske zadruge Zeleni Hrastnik z Občino Hrastnik in Focusom so občani sooblikovali projekt, kar je omogočilo natančno razdelitev kapacitet sončne elektrarne in načrtovanje porabe za čim višjo stopnjo samooskrbe.
Oblikovanje novega modela vzpostavitve samooskrbne energetske skupnosti je pomenilo oranje ledine. Od vsega začetka pa je bil namen pilotnega projekta, ki se je razvijal tudi skozi program podpore občinam »Dovolj za vse« v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, širiti navdih in s pridobljenimi izkušnjami pripraviti podlago za multipliciranje v prihodnjih letih. In v praksi se to že dogaja - v energetske projekte za skupnostno samooskrbo se je prek novoustanovljene zadruge že podala Občina Ig, zanimanje pa prihaja tudi iz drugih občin. Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, aktivno sodelovanje prebivalstva v zelenem prehodu, znižanje ogljičnega odtisa, večja energetska neodvisnost, krepitev lokalnega gospodarstva... In občine so lahko pomemben zgled in gonilna sila s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih.
This article is also available in English language at the following link https://www.aurora-h2020.eu/ul-news/cooperative-self-sufficient-community-solar-power-plant-in-hrastnik/
Vir: Občina Hrastnik